Korpus bibliotekarstva

Ambrožič, Melita: UGOTAVLJANJE USPEŠNOSTI DELOVANJA KNJIŽNIC : VISOKOŠOLSKE KNJIŽNICE (1. DEL). Knjižnica 44 (2000) 3, stran 101-135, poved 112 v sobesedilu:

Visokošolske knjižnice bo npr. zanimalo merjenje njihovega prispevka k intelektualnemu razvoju študentov t.j. k akademski uspešnosti njihovih uporabnikov, k njihovi informacijski pismenosti ipd. Med merami vrednosti oz. koristnosti omenjajo avtorji tudi količino časa, ki so jo posamezniki pripravljeni porabiti za knjižnično storitev ali pa količina časa, ki jo porabijo za prebiranje (študij) določenega dokumenta (Ford, 1989, str. 82). 6 Standardi za knjižnice visokošolskih kolidžev (ALA/ACRL, 2000) predpisujejo kontinuirano evalvacijo knjižnic in navajajo načine, kako jo izvajati. 7 Razlika med terminoma outcomes in impacts je dokaj nejasna. Večinoma se avtorji odločijo za en ali drug izraz in ju štejejo za sopomenki.



  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Centralne ekonomske knjižnice Ekonomske fakultete UL Iskalnik: NEVA