Korpus bibliotekarstva
Novljan, Silva: Navadna knjižnična zbirka. 2011, poved 628 v sobesedilu:
K temu številu pa je potrebno dodati še vse druge oblike knjižničnega gradiva.
Primeri nam kažejo, da knjižnica, ki uresničuje obveznosti lokalne skupnosti in države, z realiziranim prirastom, kakršnega smo spoznali za leto 2009, ne more povsem kakovostno ali optimalno »zagotoviti pogoje za ustvarjanje, posredovanje in varovanje kulturnih dobrin, ki se na trgu ne zagotavljajo v zadostnem obsegu ali kakovosti, ali zaradi dostopnosti najširšemu krogu uporabnikov« (Zakon o uresničevanju javnega interesa za kulturo, 2001, 25. čl.), pri čemer jo pri tem ne ovira samo pomanjkanje finančnih sredstev, lahko tudi neustrezna strokovna določila., kot smo videli v Primeru 3. Ta bi ji morala zagotoviti možnost za širšo splošno izbiro knjižničnega gradiva, ker le z njo knjižnice lahko primerno nagovarjajo posameznike za uporabo knjižnične zbirke. Težave so realne in se z njimi srečuje marsikatera knjižnica; eden izmed direktorjev je zapisal v anketi:
»Manjša splošna knjižnica na podeželju, ki pokriva veliko področje ‒ torej svojo knjižnično zbirko razdeli po več krajevnih knjižnicah (6 enot) in ima za nakup gradiva omejena sredstva s katerimi sicer zadostuje kriterijem iz pravilnika, ne pa tudi standardom za splošne knjižnice, mora vsebinsko prirast in s tem zbirko zelo prilagajati, da ostane aktualna knjižnica (ne aktualna po obnavljanju gradiva, pač pa aktualna po obratu izposoje gradiva in po številu aktivnih članov).«
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani