Korpus bibliotekarstva
Ambrožič, Melita: Visokošolske knjižnice: razvoj in temeljne značilnosti. Zbornik razprav : 10 let Oddelka za bibliotekarstvo 1987-1997. 1998, poved 266 v sobesedilu:
Le z ustreznim razumevanjem in sposobnostjo uporabe informacijskih virov bodo lahko dopolnjevali svoje znanje in reševali probleme. Izobraževalni programi za akademsko osebje naj bodo usmerjeni k povečevanju njihove sposobnosti reševanja problemov, k ohranjanju obveščenosti o novostih na njihovem znanstvenem področju in k poglabljanju sodelovanja med učnim osebjem in knjižnico. Glede na to, da mnoge akademske ustanove poleg rednega organizirajo tudi druge oblike študija, npr. izredni študij, študij na daljavo, odprte univerze ipd., je potrebno vložiti veliko časa in naporov knjižničnega osebja v preskrbo ustreznih virov in takšno njihovo organizacijo, ki bo študentom omogočila hiter dostop do.njih in njihovo učinkovito izrabo. Visokošolski knjižničarji morajo upoštevati tudi hiter razvoj informacijske tehnologije. Da bi jo študentje lahko koristno uporabljali, jim morajo knjižničarji posredovati osnovne informacije o metodah strukturiranja,
organiziranja in uporabe informacij. Študentom naj učni program ne da le osnovnih podatkov o računalniški in komunikacijski opremi, ampak naj bo knjižnica tisto mesto, kjer bodo to tehnologijo uporabljali pri konkretnem delu.
ALA/ACRL standardi za univerzitetne knjižnice (1989) navajajo, da mora knjižnično osebje s pomočjo tečajev, priprave tiskanih navodil, bibliografij, z razvijanjem različnih elektronskih pripomočkov in z osebnimi stiki pomagati uporabnikom pri iskanju gradiv in pri oblikovanju iskalnih strategij.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani