Korpus bibliotekarstva
Kotar, Mojca: Bibliometrijska analiza informacij v tekstilstvu in njihovo razširjenje. Doktorska disertacija, 2005 (avtoričin preprint), poved 514 v sobesedilu:
Pritchard je leta 1969 za tovrstne analize predlagal izraz bibliometrija in ga definiral kot "uporabo matematičnih in statističnih metod za analizo knjig in drugih medijev komunikacije" (Pritchard, 1969, str. 348). Bibliometrijske raziskave v grobem delimo v dve skupini: raziskave povezane z bibliometrijsko teorijo in metodami ter raziskave, v katerih so bile bibliometrijske metode uporabljene za analize različnih področij znanosti, avtorjev, dokumentov, revij in držav. Najpomembnejša področja bibliometrijske teorije in metode so: -bibliometrijski zakoni, ki se nanašajo na velikost znanosti (Priceov zakon rasti, Brookesov zakon zastaranja), -bibliometrijski zakoni, ki opisujejo porazdelitve enot (Bradfordov zakon razpršenosti člankov ali revij, Lotkov zakon produktivnosti avtorjev, Zipfov zakon lingvistike), -analize objav in avtorjev (vsebina, število in rast števila znanstvenih objav določenega avtorja, skupine ali področja v določenem času,
število avtorjev na publikacijo in publikacij na avtorje, soavtorstva), -analize besed, ki analizirajo jezik publikacij, naslove dokumentov, njihovo vsebino in sopojavljanje enakih besed ali fraz v izbranem strukturnem delu večih dokumentov (analiza sobesed, co-word analysis), -analize sopojavljanja klasifikacijskih oznak (co-classification analysis), ki preučujejo predmetne in klasifikacijske oznake, -analize referenc, ki analizirajo število, vrsto in jezik referenc, leto izdaje navajanih virov in druge vidike referenc.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani