Korpus bibliotekarstva

Kraljič, Maja: Avtomatizcija izposoje knjižničnega gradiva: potek v preteklosti in obeti za prihodnost. Diplomsko delo, 2005, poved 125 v sobesedilu:



Več avtoric nalogo vnašanja retrospektive 5 v bazo opisuje kot zahteven in za knjižničarje obremenjujo. projekt. Rozman Salobirjeva (1996) ga smatra kot največjo obremenitev za knjižnico; Rampih-Vajzovi. (1999, str. 117) poudarja, da so v Mariborski knjižnici v času uvajanja avtomatizirane izposoje v knjižnico "zaposleni opravili nad 1.000 delovnih ur nad svojo delovno obvezo" in v Narodni in univerzitetni knjižnici je bil razlog za tako pozno (v letu 1994) vzpostavitev avtomatizirane izposoje ravno pomanjkanje kadrov (Jakac-Bizjak, 1996). 3 Več o dejavnosti IZUM-a na spletni strani http://home.izum.si/izum/oizumu/o_izumu.htm. 4 "V prvi skupini so knjižnice v največjih regionalnih središčih za območja z nad 100.000 prebivalci, v drugi skupini so knjižnice v pokrajinskih središčih za območja s 50.000 do 100.000 prebivalci" (Osnove knjižničarstva, 1987, str. 56). 5 "Pri retrospektivni konverziji gre za prenos podatkov iz obstoječih katalogov v računalniško obliko ..." (Žumer, 1998, str. 216).

Oktobra 1993 so se transakcije začele zapisovati v programskem segmentu COBISS2/Izposoja, ki podpira izposojo gradiva.



  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Centralne ekonomske knjižnice Ekonomske fakultete UL Iskalnik: NEVA