Korpus bibliotekarstva
Kraljič, Maja: Avtomatizcija izposoje knjižničnega gradiva: potek v preteklosti in obeti za prihodnost. Diplomsko delo, 2005, poved 55 v sobesedilu:
Na področju statistike in upravljanja knjižnične zbirke je avtomatizacija prinesla dodatne prednosti, ki omogočajo natančnejšo analizo uporabe knjižnice in njenega gradiva, saj je osnovna lastnost vsake avtomatizirane izposoje beleženje podatkov o izposojenem in vrnjenem gradivu ter o uporabniku, ki si je to gradivo izposodil oz. ga vrnil.
2.1.1 Zgodovina avtomatizirane izposoje v knjižnicah Začetki uporabe avtomatizirane izposoje v knjižnicah segajo v zadnji mesec leta 1936, ko je ameriški univerzitetni knjižničar na Univerzi v Teksasu Ralph Halsted Parker, vpeljal avtomatizirano izposojo s pomočjo Hollerithovih 1 luknjanih kartic (Rice, 1984) na Hollerithovem računskem stroju (angl. accounting machine), ob čemer je imel težave pri koriščenju vseh potencialov luknjanih kartic zaradi neizpopolnjene opreme in je luknjane kartice uporabljal predvsem kot hitro metodo ugotavljanja prekoračitve izposojevalnega roka (Oram, 1971). Metoda izposoje se
je v naslednjih letih, ob uporabi širom Združenih držav Amerike, še bolj izpopolnila, luknjane kartice pa so bile uporabljene tudi pri nabavi, beleženju periodičnih publikacij ter drugih knjižničnih opravilih (Rice, 1984). 1 Herman Hollerith (1860-1929) je luknjane kartice prvi uporabil v praktične namene (popis prebivalstva v ZDA l. 1890), pri kateremu se je za sortiranje kartic v fazi avtomatičnega štetja uporabljala elektrika.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani