Korpus bibliotekarstva

Frelih, Mirjana: Izobraževanje odraslih v visokošolskih knjižnicah. Diplomsko delo, 2006, poved 1145 v sobesedilu:

Poleg tega tudi med knjižnicami, ki po podatkih usposabljajo uporabnike, nekatere izvajajo to storitev v zelo skrčenem obsegu, in sicer manj kot 5 ur letno, kar gotovo ni dovolj, če želimo doseči informacijsko pismenost študentov. Krivde za takšno stanje pa ne gre pripisati samim visokošolskim knjižnicam, saj pri nas nimamo enotnih standardov, ki bi služili kot orientacija visokošolskim knjižničarjem za pripravo programov informacijskega opismenjevanja. Medtem ko so smernice informacijskega opismenjevanja v naših osnovnih in srednjih šolah natančno pripravljene, saj je informacijska pismenost vključena v učne načrte osnovnih in srednjih šol, ostaja visoko šolstvo brez ustreznih podlag, ki bi služile kot osnova za načrtno razvijanje programov informacijskega opismenjevanja znotraj vsakega posameznega visokošolskega zavoda (Brečko, 2004).



  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Centralne ekonomske knjižnice Ekonomske fakultete UL Iskalnik: NEVA