Korpus bibliotekarstva
Frelih, Mirjana: Izobraževanje odraslih v visokošolskih knjižnicah. Diplomsko delo, 2006, poved 208 v sobesedilu:
3 SPREMINJANJE VISOKEGA ŠOLSTVA 3.1 PODLAGE ZA SPREMINJANJE VISOKEGA ŠOLSTVA Že leta 1972 je poročilo UNESCO-ve mednarodne komisije za razvoj izobraževanja v svetu postavilo nova izhodišča za razvoj vzgoje in izobraževanja in s tem postavilo tudi drugačne smernice za uresničevanje visokega šolstva. Zamisel o vseživljenjskem učenju in izobraževanju torej že od svojega nastanka v svoj koncept pomembno vključuje tudi pojavnost in delovanje univerz in opozarja, da le-te zaradi svoje zaprtosti in togosti ne bodo mogle obdržati položaja edinega proizvajalca in ključnega prenašalca znanja. Glavne ugotovitve so aktualne še danes (povzeto po Jelenc Kraševec, 2001): o presegli naj bi izobraževanje omejeno s časom ("šolska leta") in prostorom ("šola"); o le z ustreznim izobraževanjem, z usposabljanjem "celotnega človeka", ki se bo sposoben osamosvojiti, bomo družbi pomagali, da postane ozaveščena o svojih problemih ter bolj humanizirana; o pravičen dostop do
izobraževanja je nujen, ne pa še zadosten pogoj za pravičnost; enak dostop še ne pomeni enakih možnosti; elitno izobraževanje se začne na elementarni stopnji in se nadaljuje na univerzi, zato je treba odpraviti rigidne omejitve med osnovno šolo, srednjo šolo in visokošolskim izobraževanjem; o spreminjanje predstave o tem, kaj je uspeh in kaj neuspeh, bomo dosegli šele z vpeljevanjem vseživljenjskega učenja, ki odpira možnosti, da popravljamo ali odpravljamo naše napake vse življenje; tako bi tudi spremenili rigidne in formalistične sisteme izobraževanja na vseh stopnjah; o odpraviti je potrebno dogmo, da sta izobraževanje in šola sinonima; iz tega izhaja, da bodo izobraževalne (zlasti šolske) institucije v učeči se družbi izgubile monopolni položaj in bodo le ena od komponent v širšem učnem omrežju; spremeniti je treba vlogo učitelja, da bo vse bolj svetovalec, nekdo, ki ne podaja edine resnice, temveč o resnici razpravlja, jo pomaga iskati in vse več časa namenja produktivnim in
ustvarjalnim dejavnostim, kot so interakcija, diskusija, razumevanje, spodbujanje mišljenja; o izobraževanje postaja proces in več pozornosti naj bi v prihodnosti namenili "naravnemu" učenju, ki poteka pri vsakdanjem življenju in delu in se odziva na življenjske probleme in ne izhaja iz sholastičnih vsebin; o vsak se lahko uči sam in uči tudi druge; o razvija se široko učno omrežje v družbi, ki bo omogočalo skrajšanje trajanja institucionalnega izobraževanja in usposabljanja, večjo uporabo vsebin in znanja, ki ga potrebujemo za življenje, zato pa bodo morali biti tisti, ki se učijo, bolj neodvisni; o pri uveljavljanju strategije vseživljenjskosti učenja naj bi delovali predvsem v dveh smereh: spodbudili naj bi notranjo reformo in težili k nenehnemu izboljševanju že delujočih izobraževalnih sistemov ter iskanju inovativnih oblik, alternativ in svežih virov; o širjenje visokošolskega izobraževanja naj bi vodilo k širokem razvoju mnogih ustanov, ki bodo lahko zadovoljevale čedalje
večje potrebe posameznikov in skupnosti; pri tem predlagajo diverzifikacijo, raznolikost in večjo odprtost visokošolskega izobraževanja ter spremembo pojmovanja univerze.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani