Korpus bibliotekarstva
Frelih, Mirjana: Izobraževanje odraslih v visokošolskih knjižnicah. Diplomsko delo, 2006, poved 209 v sobesedilu:
Zamisel o vseživljenjskem učenju in izobraževanju torej že od svojega nastanka v svoj koncept pomembno vključuje tudi pojavnost in delovanje univerz in opozarja, da le-te zaradi svoje zaprtosti in togosti ne bodo mogle obdržati položaja edinega proizvajalca in ključnega prenašalca znanja. Glavne ugotovitve so aktualne še danes (povzeto po Jelenc Kraševec, 2001): o presegli naj bi izobraževanje omejeno s časom ("šolska leta") in prostorom ("šola"); o le z ustreznim izobraževanjem, z usposabljanjem "celotnega človeka", ki se bo sposoben osamosvojiti, bomo družbi pomagali, da postane ozaveščena o svojih problemih ter bolj humanizirana; o pravičen dostop do izobraževanja je nujen, ne pa še zadosten pogoj za pravičnost; enak dostop še ne pomeni enakih možnosti; elitno izobraževanje se začne na elementarni stopnji in se nadaljuje na univerzi, zato je treba odpraviti rigidne omejitve med osnovno šolo, srednjo šolo in visokošolskim izobraževanjem; o spreminjanje
predstave o tem, kaj je uspeh in kaj neuspeh, bomo dosegli šele z vpeljevanjem vseživljenjskega učenja, ki odpira možnosti, da popravljamo ali odpravljamo naše napake vse življenje; tako bi tudi spremenili rigidne in formalistične sisteme izobraževanja na vseh stopnjah; o odpraviti je potrebno dogmo, da sta izobraževanje in šola sinonima; iz tega izhaja, da bodo izobraževalne (zlasti šolske) institucije v učeči se družbi izgubile monopolni položaj in bodo le ena od komponent v širšem učnem omrežju; spremeniti je treba vlogo učitelja, da bo vse bolj svetovalec, nekdo, ki ne podaja edine resnice, temveč o resnici razpravlja, jo pomaga iskati in vse več časa namenja produktivnim in ustvarjalnim dejavnostim, kot so interakcija, diskusija, razumevanje, spodbujanje mišljenja; o izobraževanje postaja proces in več pozornosti naj bi v prihodnosti namenili "naravnemu" učenju, ki poteka pri vsakdanjem življenju in delu in se odziva na življenjske probleme in ne izhaja iz sholastičnih vsebin;
o vsak se lahko uči sam in uči tudi druge; o razvija se široko učno omrežje v družbi, ki bo omogočalo skrajšanje trajanja institucionalnega izobraževanja in usposabljanja, večjo uporabo vsebin in znanja, ki ga potrebujemo za življenje, zato pa bodo morali biti tisti, ki se učijo, bolj neodvisni; o pri uveljavljanju strategije vseživljenjskosti učenja naj bi delovali predvsem v dveh smereh: spodbudili naj bi notranjo reformo in težili k nenehnemu izboljševanju že delujočih izobraževalnih sistemov ter iskanju inovativnih oblik, alternativ in svežih virov; o širjenje visokošolskega izobraževanja naj bi vodilo k širokem razvoju mnogih ustanov, ki bodo lahko zadovoljevale čedalje večje potrebe posameznikov in skupnosti; pri tem predlagajo diverzifikacijo, raznolikost in večjo odprtost visokošolskega izobraževanja ter spremembo pojmovanja univerze. Poročilo kaže jasne zahteve po spreminjanju izobraževalnega sistema, ki ni več ustrezal obstoječim razmeram in zadostoval povečanim
potrebam po izobraževanju.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani