Korpus bibliotekarstva
Frelih, Mirjana: Izobraževanje odraslih v visokošolskih knjižnicah. Diplomsko delo, 2006, poved 496 v sobesedilu:
Glede na to, da se tudi Slovenija vse bolj zaveda pomena vseživljenjskega učenja in izobraževanja ter sledi evropskim tokovom na tem področju (s podpisom Bolonjske deklaracije, sprejetjem memoranduma o vseživljenjskem učenju...), ki vse bolj spodbujajo aktivno politiko na področju vseživljenjskega izobraževanja in tudi odpiranje visokega šolstva odraslim, lahko še naprej pričakujemo naraščanje te skupine študentov na visokošolskih institucijah pri nas. 5 VISOKOŠOLSKE KNJIŽNICE IN NJIHOVA PEDAGOŠKA FUNKCIJA 5.1 OPREDELITEV VISOKOŠOLSKIH KNJIŽNIC UNESCO-va delitev knjižnic iz leta 1974 deli visokošolske knjižnice v tri skupine (UNESCO v Ambrožič, 1998, str. 91): - univerzitetne knjižnice (v okviru univerze deluje glavna ali osrednja univerzitetna knjižnica ali skupina knjižnic, ki so prostorsko ločene, vendar imajo skupno vodstvo; - knjižnice univerzitetnih inštitutov ali oddelkov, ki niti tehnično, niti upravno ne sodijo pod glavno ali osrednjo univerzitetno
knjižnico; - knjižnice visokošolskih ustanov, ki niso združene v univerze. Razliko med visokošolsko in univerzitetno knjižnico opredeljuje Zakon o knjižničarstvu (2001) v 29. členu, ki pravi da so "univerzitetne knjižnice glavne visokošolske knjižnice univerz.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani