Korpus bibliotekarstva
Frelih, Mirjana: Izobraževanje odraslih v visokošolskih knjižnicah. Diplomsko delo, 2006, poved 672 v sobesedilu:
V istem obdobju so Farid in drugi (v Neely, 2002) ugotovili, da študentje izmed vseh virov najpogosteje uporabljajo listkovni in računalniški katalog (89 odstotkov), le okrog 50 odstotkov študentov uporablja tudi izvlečke in kazala. Morner (v Neely, 2002, str. 48) pa je ugotovil, da čeprav je 65 odstotkov študentov razumelo kako deluje iskanje v računalniški podatkovni bazi in 70 odstotkov razumelo Boolove operatorje in znalo omejiti iskanja z velikim številom zadetkov, jih je manj kot 50 odstotkov razumelo pomen okrajšav in le 40 odstotkov razumelo prednosti iskanja po ključnih besedah v računalniškem katalogu. V 90-ih letih prejšnjega stoletja je Morner (v Neely, 2002, str. 40) ugotovil naslednje težave podiplomskih študentov: - med njimi je zelo razširjena knjižnična anksioznost, ki temelji na predhodnih slabih izkušnjah ali nezadostnih knjižničnih spretnosti; - nekateri niso uporabniki knjižnic, ker niso imeli potrebe po uporabi knjižnic za
dosedanje akademsko delo; - velikokrat neradi vprašajo za pomoč, zaradi strahu, da bodo postavili neumno vprašanje ali pa mislijo, da drugi pričakujejo, da bi morali na podiplomski stopnji že znati uporabljati knjižnico; - primanjkuje jim časa, da bi si pridobili spretnosti informacijskega raziskovanja, ker ne vedo, kakšna potrošnja časa je lahko takšno raziskovanje brez ustreznega znanja.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani