Korpus bibliotekarstva
Merčun, Tanja: Amazon in knjižnični katalogi. Diplomsko delo, 2007, poved 711 v sobesedilu:
Tako so recimo funkcije katalogov knjižnic Queens in Phoenix povsem primerljive ali celo presegajo funkcije Amazona na področjih iskanja, izpisa zadetkov in navigacije, hkrati pa kataloga ne izpolnjujeta niti enega kriterija pri participaciji uporabnikov ter le nekaj znotraj uporabniških profilov in drugih trendov. Ravno obratno situacijo pa lahko najdemo pri katalogih knjižnic Ann Arbor in Hennepin, kjer sta ravno iskanje ter izpis zadetkov in navigacija precej slabša od Amazona, vendar pa v primerjavi z drugimi katalogi ponujata bistveno večjo možnost za participacijo uporabnikov, več funkcij v profilu uporabnikov, Hennepin katalog pa izstopa tudi po vključevanju trendov kot so RSS viri, blogi, e-mediji in podobno. Zdi se torej, da so v nekaterih knjižnicah večjo vlogo pri razvijanju katalogov dali bolj funkcionalnemu iskanju, pri drugih pa so se osredotočili bolj na značilnosti spleta 2.0. če bi torej obe skrajnosti združili skupaj, bi dobili
katalog, ki bi bil že zelo podoben Amazonu. Kot odgovor na naše prvo raziskovalno vprašanje lahko torej odgovorimo, da v knjižničnih katalogih že vidimo uporabljen velik delež Amazonovih značilnosti, pri čimer pa je potrebno poudariti, da noben katalog ne nudi tako celovitega paketa kot Amazon, ampak vsak izmed katalogov nudi nekoliko specifično kombinacijo funkcij.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani