Korpus bibliotekarstva
Merčun, Tanja: Amazon in knjižnični katalogi. Diplomsko delo, 2007, poved 712 v sobesedilu:
Ravno obratno situacijo pa lahko najdemo pri katalogih knjižnic Ann Arbor in Hennepin, kjer sta ravno iskanje ter izpis zadetkov in navigacija precej slabša od Amazona, vendar pa v primerjavi z drugimi katalogi ponujata bistveno večjo možnost za participacijo uporabnikov, več funkcij v profilu uporabnikov, Hennepin katalog pa izstopa tudi po vključevanju trendov kot so RSS viri, blogi, e-mediji in podobno. Zdi se torej, da so v nekaterih knjižnicah večjo vlogo pri razvijanju katalogov dali bolj funkcionalnemu iskanju, pri drugih pa so se osredotočili bolj na značilnosti spleta 2.0. če bi torej obe skrajnosti združili skupaj, bi dobili katalog, ki bi bil že zelo podoben Amazonu. Kot odgovor na naše prvo raziskovalno vprašanje lahko torej odgovorimo, da v knjižničnih katalogih že vidimo uporabljen velik delež Amazonovih značilnosti, pri čimer pa je potrebno poudariti, da noben katalog ne nudi tako celovitega paketa kot Amazon, ampak vsak izmed katalogov nudi
nekoliko specifično kombinacijo funkcij. Katalogi najbolj zaostajajo pri možnostih v uporabniškem profilu in pri omogočanju aktivne udeležbe uporabnikov pri ustvarjanju vsebin.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani