Korpus bibliotekarstva
Kokol, Tatjana: Informacijska pismenost in informacijske zahteve za oblikovanje spletnih strani šolske knjižnice. Diplomsko delo. 2008, poved 309 v sobesedilu:
- zagotavljanje optimalnega razvoja posameznika ne glede na spol, socialno in kulturno poreklo, veroizpoved, narodno pripadnost ter telesno in duševno konstitucijo, - vzgajanje za medsebojno strpnost, razvijanje zavesti o enakopravnosti spolov, spoštovanje drugačnosti in sodelovanje z drugimi, spoštovanje otrokovih in človekovih pravic in temeljnih svoboščin, razvijanje enakih možnosti obeh spolov ter s tem razvijanje sposobnosti za življenje v demokratični družbi, - razvijanje jezikovnih zmožnosti in sposobnosti in ozaveščanje položaja slovenskega jezika kot jezika države Slovenije; na območjih, ki so opredeljena kot narodno mešana, pa ob slovenskem jeziku tudi ohranjanje in razvijanje italijanskega in madžarskega jezika, - spodbujanje zavesti o integriteti posameznika, - razvijanje zavesti o državni pripadnosti in narodni identiteti in vedenja o zgodovini Slovenije in njeni kulturi, - omogočanje vključevanja v procese evropskega povezovanja, - uveljavljanje možnosti
izbire na vseh ravneh vzgoje in izobraževanja, - omogočanje vzgoje in izobraževanja, ki ustreza stopnji razvoja in življenjski dobi posameznika, - zagotavljanje enakih možnosti za vzgojo in izobraževanje na območjih s posebnimi razvojnimi problemi, - zagotavljanje enakih možnosti za vzgojo in izobraževanje otrok iz socialno manj spodbudnih okolij, - zagotavljanje enakih možnosti za vzgojo in izobraževanje otrok, mladostnikov in odraslih s posebnimi potrebami, - spodbujanje vseživljenjskega izobraževanja, - omogočanje splošne izobrazbe in pridobitve poklica vsemu prebivalstvu, - omogočanje čim višje ravni izobrazbe čim večjemu deležu prebivalstva ob ohranjanju že dosežene ravni zahtevnosti, - omogočanje razvoja in doseganje čim višje ravni ustvarjalnosti čim večjemu deležu prebivalstva. (ZOFVI, 2. člen) Kljub zastavljenemu cilju v izobraževanju, ki govori o razvijanju pismenosti, rezultati mednarodnih raziskav o pismenosti v zadnjih dveh desetletjih
kažejo, da pri tem šolski sistem ni preveč uspešen. S. Novljan (2006) poroča, da slovenski otroci, mladostniki in odrasli dosegajo nižje rezultate pri testih pismenosti kot prebivalci drugih razvitih držav. Zelo malo bralcev vseh starosti v Sloveniji dosega najvišje ravni bralnih zmožnosti.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani