Korpus bibliotekarstva
Sakelšek, Simona: Bralne navade dijakov četrtih letnikov gimnazijskega programa ter njihovi pogledi na maturitetno branje. Diplomsko delo. 2009, poved 249 v sobesedilu:
Dijaka 4-letnih srednjih šol poimenuje razmišljujoči bralec, ki razen s pozitivnim odnosom do branja kaže svojo bralno kulturo s kritičnim razmišljanjem v sklopu vsebine prebranega.
Dijaki poklicnih šol pa so nekako na stopnji osnovnošolske bralne kulture, ki se kaže le s pozitivnim odnosom do branja (Krakar Vogel 2004: 74?75). 5.4 Temeljne stopnje branja po M. Grosman Meta Grosman strne možnosti za razvijanje bralne zmožnosti glede na tri temeljne stopnje branja: - zaznavanje posameznih sestavin besedila, besed, stavkov; - razumevanje (bralec povezuje stavke v pripoved, ustvarja si predstave o dogajanju, vzrokih, posledicah, kraju in času, besedilo pa poveže v svojo predstavo o svetu in dogajanju v njem); - interpretacija (bralec smiselno poveže dogajanje z avtorjevim namenom).
Navedene tri stopnje so med seboj tesno povezane.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani