Korpus bibliotekarstva
Starman, A.B.: Izobraževanje in usposabljanje bibliotekarjev za delo z uporabniki s posebnimi potrebami. Diplomsko delo, 2011, poved 294 v sobesedilu:
Da bi poskusili občutiti neustreznost takšnega odnosa si lahko predstavljamo kako bi se počutili sami, če bi nas nekdo prijel za roko in peljal čez oddelek, čeprav nismo zaprosili za pomoč in smo bili ravno sredi razmišljanja o orientaciji po prostoru (slep uporabnik); če bi se nekdo z nami pogovarjal počasi in glasno kot z otrokom, mi pa smo odrasla osebnost (naglušen uporabnik); če bi se nekdo pogovarjal z našim spremljevalcem o nas v naši prisotnosti ali pa če bi se ljudje izogibali očesnemu stiku z nami. Bibliotekarji potrebujejo navodila kako naj se odzovejo na razkritje uporabnikovih težav na način, ki spoštuje uporabnikovo zasebnost in hkrati bibliotekarju omogoča, da izpolni svoje dolžnosti, tj. zagotavljanje dostopa do informacijskih virov, za kar pa mora poznati potrebe uporabnika ter težave, s katerimi se ta srečuje (Robertson, 2007, str. 36). Zato je pomembno, da se osredotočamo na posameznika in ne na njegovo posebno potrebo, kljub temu
pa je treba poznati osnovne značilnosti in lastnosti posebnih potreb, najpogostejše ovire, s katerimi se oseba s posebnimi potrebami srečuje ter načine prilagoditev knjižničnih in informacijskih storitev.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani