Korpus bibliotekarstva
Novljan, Silva: UČINKOVITOST MERJENJA USPEŠNOSTI SLOVENSKIH SPLOŠNOIZOBRAŽEVALNIH KNJIŽNIC. Knjižnica 41 (1997) 1, stran 7-18, poved 69 v sobesedilu:
Po letu 1990 prikazuje razvojna služba poleg celostne podobe razvoja slovenskih splošnoizobraževalnih knjižnic tudi stopnje doseganja posameznih kazalcev za vsako knjižnico, zato da bi omogočila hitro primerjanje rezultatov med knjižnicami, hkrati pa so s tem knjižnice dobile močne argumente za nastopanje in uveljavljanje zahtev v svojem okolju. Uspešne knjižnice pa služijo tudi kot vzorec dela za druge, prebujajo interes za knjižnice, služijo za lažje razvijanje specifičnih oblik dela za posamezne skupine prebivalcev, lažje pa tudi opravljajo raziskave na lokalnem nivoju in ugotavljajo uspešnost z merjenjem zadovoljevanja potreb prebivalcev in vrednotijo storitve z objektivnimi merili. 1 Matična služba v Narodni in univerzitetni knjiinicije uvedla vrsto novosti, npr.: 1990- primerjava dosežkov knjižnic s priporočili standardov za posamezne kazalce in posamezne knjižnice, merjenje odprtosti knjižnic, število čitalniških sedežev, knjižničarskih delavcev po
standardu, prihodki na prebivalca in člana, obrat knjižničnega gradiva; 1991- oddelki za mladino, vrste katalogov, prirast knjižničnega gradiva za odrasle, mladino ne glede na jezik publikacije, razmerje knjižničnega gradiva naslov.izvod, prirast naslovov po UDK, specifikacija izdatkov za knjižnično gradivo, materialne stroške, plače in investicije; 1992- vrste neknjižnega gradiva; 1993: fotokopiranje; 1994- struktura članov, kader, ki se je formalno strokovno izobraževal.
Ko so se knjižničarji leta 1993 na seminarju srečali z metodami merjenja uspešnosti splošnih knjižnic po priročniku Moora (Moore, 1989), so ugotovili, da dobro sledijo mednarodnim priporočilom, še zlasti če k temu prištejemo še občasne raziskave potreb uporabnikov, ki jih opravijo knjižnice za svoje območje ali pa za posamezne ciljne skupine prebivalcev.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani