Korpus bibliotekarstva
Seražin, Helena: LJUBLJANSKA MESTNA KNJIŽNICA, ŽUPAN IVAN HRIBAR IN MESTNI ARHIVAR ANTON AŠKERC. Knjižnica 41 (1997) 1, stran 123-135, poved 15 v sobesedilu:
"Gospod župan je uočdel upravičenost tega predloga ter obenem odredil, da se imajo v knjižnici zbrati iz vseh magistratnih uradov predvsem državni in deželni zakoniki ter vse tiste juridične in druge pomožne knjige, ki se rabijo sedaj v tem, sedaj v drugem uradu."5 V arhivu so se namreč hranile le tiste knjige, ki so bile iz takšnih ali drugačnih razlogov pogrešljive pri rednem uradniškem delu. Iz Aškerčevega poročila o delu v magistratnem arhivu in novo urejeni knjižnici (5. marca 1901) je razvidno, da je bila knjižnica tedaj že urejena in nameščena v posebnem prostoru poleg arhiva. Na svojem začetku je obsegala "/.../ nad 600 različnih knjig in brošur" ter nekatere ljubljanske časnike in časopise.6 Knjižno gradivo je bilo shranjeno v štirih omarah in stojalu s policami, razvrščeno pa v vsebinsko sorodne skupine.7 O tem, da seje Aškerc kljub pomanjkljivemu strokovnemu znanju dobro znašel, priča poročilo kasnejšega mestnega arhivarja Vladislava
Fabjančiča ob selitvi arhiva in knjižnice v Turjaški dvorec leta 1935: "Svoj čas je bila knjižnica urejena po sicer zastarelem načinu, kakršnega je vpeljal še rajnki Aškerc, imel pa je to vrlino, da je bil vsaj smiseln.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani