Korpus bibliotekarstva
Seražin, Helena: LJUBLJANSKA MESTNA KNJIŽNICA, ŽUPAN IVAN HRIBAR IN MESTNI ARHIVAR ANTON AŠKERC. Knjižnica 41 (1997) 1, stran 123-135, poved 31 v sobesedilu:
Čeprav se je Aškerčev drugi poskus izjalovil, najverjetneje iz čisto finančnih razlogov, pa bo v zgodovini bibliotekarstva ostal znan kot eden najresnejših poskusov ustanovitve slovenske narodne knjižnice pred prvo svetovno vojno. Knjižnica ljubljanskega župana Ivana Hribarja Z ljubljansko Mestno knjižnico je povezana tudi usoda Hribarjeve zasebne knjižnice. Po neuspelem poskusu ustanovitve univerze v Ljubljani je župan, ki je predsedoval občinskemu vseučiliškemu odseku, v svojem neomajnem pričakovanju, da se bo načrt nekoč le uresničil, ob koncu svojega uspešnega županovanja leta 1910 sklenil, da bo svojo zasebno knjižnico podaril prihodnji ljubljanski univerzi ter jo do takrat dal v hrambo magistralni knjižnici.13 Knjižnica je obsegala"/.../1472 zvezkov pretežno slovenskega in slovanskega leposlovja ter periodik, med dr. precej obilno serijo izdaj ruskih avtorjev v petrograjski založbi A. F. Marksa kot prilog k žurnalu Njiva."14 Po vsebini naj bi
bila zelo podobna knjižnici župnika Ivana Vrhovnika v Trnovem.15 Knjige so bile začasno vključene med fond magistratne knjižnice in tam na voljo redkim obiskovalcem, ki jih Aškerc omenja v svojem poročilu iz leta 1910.16 13 Hribar, Ivan (1928) str. 310. 14 Nachtigal, Rajko (1929) str. 344. 15 Pismo gospe Zlate Hribar z dne 9. septembra 1995. 16 Glej prilogo 2.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani