Korpus bibliotekarstva

Steinbuch, Majda: SODELOVANJE DVEH VRST KNJIŽNIC Z VIDIKA INFORMACIJSKIH POTREB UPORABNIKOV IN VKLJUČENOSTI V ENOTEN KNJIŽNIČNI INFORMACIJSKI SISTEM. Knjižnica 41 (1997) 1, stran 55-68, poved 30 v sobesedilu:

Uvajanje računalnikov v 70-tih letih je pripeljalo tudi do računalniške obdelave gradiva s pomočjo standarda MARC in do vzajemne katalogizacije. Z razvojem mrež je prišlo do nadaljnjega razvoja pri dostopnosti online informacij, tako da visokošolske knjižnice za potrebe študijskega in raziskovalnega procesa uvajajo tudi opremo za mrežni dostop do baz podatkov na CD-ROM-ih za različna znanstvena področja. 1 Melita Ambrožič: Visokošolske knjižnice: knjižnični informacijski sistem ljubljanske Univerze (1. del) Knjižnica, 37 (1993) 1/2, str. 24-29. 1.1 Univerzitetna knjižnica Maribor Visoko šolstvo v Mariboru je začelo nastajati leta 1959 in ob njem je raslo in se razvijalo tudi visokošolsko knjižničarstvo. Mariborski okraj je takratni Študijski knjižnici določil dvojno vlogo: - vlogo osrednje knjižnice mariborskega okraja in - vlogo osrednje knjižnice višjih in visokih šol.



  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Centralne ekonomske knjižnice Ekonomske fakultete UL Iskalnik: NEVA