Korpus bibliotekarstva
Kodrič-Dačić, Eva: MATIJA ČOP IN NJEGOV PRISPEVEK K SLOVENSKEMU BIBLIOTEKARSTVU. Knjižnica 41 (1997) 2-3, stran 17-31, poved 42 v sobesedilu:
Sledeč opombam in mnenjem raziskovalcev Čopovega življenja bibliotekartsvo ni bilo njegov poklic, temveč le izhod v sili, služba pač., ki mu je zagotavljala materialno eksistenco. Kljub temu (ali pa prav zaradi tega) je bil Čop, gledano z današnjimi očmi, idealen bibliotekar. Franc Hladnik , predstojnik ljubljanskega liceja, gaje v priporočilu za bibliotekarsko mesto takole opisal:" Čop zagotavlja, da v detajlih pozna vse pomembne biblioteke v monarhiji, njihovo ureditev in upravljanje ter da razume knjige, izdane v večini slovanskih dialektov, v portugalskem in v provansalskem jeziku; govori in piše v uradnem jeziku kranjsko, poljsko, italijansko, francosko, angleško in tudi špansko; poseduje široko znanje v literaturi razvitih narodov; pozna vsa pomembna literarnozgodovinska dela, ureditev pomembnih bibliotek avstrijske države in posebej tukajšnjo licejsko biblioteko; izpričuje gorečo ljubezen do bibliotekarske stroke in se kaže pri svojem
preizkušenem moralnem značaju kot sposoben človek za to mukotrpno delo, ki glede na nove naloge bibliotekarjev potrebuje tudi primerno upravljanje knjižnice."8 Licejska knjižnica je ob prihodu Matije Čopa že prekoračila pol stoletja svojega obstoja v razmerah, ki so ji bile vse prej kot naklonjene.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani