Korpus bibliotekarstva
Kodrič-Dačić, Eva: MATIJA ČOP IN NJEGOV PRISPEVEK K SLOVENSKEMU BIBLIOTEKARSTVU. Knjižnica 41 (1997) 2-3, stran 17-31, poved 80 v sobesedilu:
S strokovnega stališča sta seveda najbolj zanimiva drugi in tretji del. A še preden začnem z njuno predstavitvijo, je, znanstveni objektivnosti na ljubo, potrebno nekaj dodatnih pojasnil o razmerah, v katerih je delal Čopov predhodnik bibliotekar VVilde: Ostanki jezuitske knjižnice, ki jih danes štejemo za jedro, okrog katerega je začela rasti Licejska knjižnica, knjižnica Kranjske kmetijske družbe, obsežna volila, predvsem pa knjižnice razpuščenih samostanov, ki so se začele stekati v licejko z začetkom osemdesetih let osemnajstega stoletja, so bili gradivo, iz katerega je moral VVilde oblikovati knjižnico, ki naj bi služila potrebam liceja. Izločiti je moral duplikate in nepotrebna dela, izpeljati dražbo, sistematično razporediti gradivo, predvsem pa pohiteti z izdelavo abecednega imenskega kataloga, kije bil pogoj, daje lahko knjižnica odprla svoja vrata javnosti.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani