Korpus bibliotekarstva
Perko, Lenka: POMEN KNJIŽNIČARJEV ZA RAZVOJ IN POSPEŠEVANJE DELA MLADIH RAZISKOVALCEV. Knjižnica 41 (1997) 2-3, stran 201-215, poved 40 v sobesedilu:
Krkine nagrade pa se povezujejo tudi z mednarodnim znanstvenim simpozijem Krkini raziskovalni dnevi. 3. Problemi pri izdelavi raziskovalnih nalog Gledano z vidika Slovenije kot celote, so problemi mladih raziskovalcev naslednji: - vsi raziskovalci nimajo enakih možnosti za delo, razvoj lastnega znanja in za iskanje virov informacij (predvsem je velika razlika med podeželjem in mestom); - nekatere raziskovalne naloge so proizvod želja, idej in usmeritev mentorjev, ne pa lastnih želja; - seminarske naloge so postale raziskovalne naloge zaradi nevednosti oz. nepoznavanja razlik med seminarsko nalogo, referatom, raziskovalno nalogo, projektno nalogo...; - slabša kvaliteta naloge je lahko tudi posledica neaktivnosti mentorjev (zaradi njihove neustreznosti, nestrokovnosti, nestimuliranosti za delo oz. napačno izbranega področja ali teme); - za delo običajno ni enotnih navodil oz. ni ustreznega poenotenega - vzorčnega primera (citiranje literature, poznavanje
ustrezne literature za pripravo in oblikovanje naloge, priprava spremnega gradiva, način predstavitve naloge); - premalo je poseganja po virih izven ustanov, v katerih se naloge pripravljajo; - premalo je zunanjih mentorjev (knjižničarjev, staršev, strokovnjakov...); - včasih je komisija, ki ocenjuje naloge, premalo strokovna; - iz določenih področij ni možno delati nalog, ker za to ni ustrezne komisije za ocenjevanje; - obseg in kvaliteta naloge sta včasih odvisna tudi od šole, pripravljenosti sodelovanja drugih ustanov, gospodarstva, sponzorjev...; - predhodno bi morali biti predstavljeni kriteriji za ocenjevanje raziskovalnih nalog (kaj predstavlja kvaliteto, in kako se vrednoti vsebina v celoti); ZUY - po ocenitvi nalog bi ocenjevalna komisija morala imeti razgovor z avtorjem oz. avtorji raziskovalnih nalog ter jim z obrazložitvijo dobrih in slabih stvari pojasniti oceno (s tem bi raziskovalec veliko pridobil) - v vsaki šoli in knjižnici bi morala biti na razpolago ustrezna
literatura in vzorec raziskovalne naloge, ki bi bila vodilo in pripomoček za delo tako raziskovalcem kot mentorjem; - knjižnice bi morale biti dostopne vsakomur, neglede na tip knjižnice, pa čeprav samo za ogled iz radovednosti; Nekaj pozitivnih ugotovitev in izkušenj: - nekateri mentorji so prava gonilna sila pri pripravi nalog in poskrbijo za vse možnosti znotraj področja, ki ga poznajo, da bi lahko bila raziskava natančna, realna, ažurna in ustrezno predstavljena; - nekatere naloge se že lahko primerjajo s pravimi raziskavami oz. inovacijami ali pa po kvaliteti in obsegu spadajo za eno ali dve stopnji višje; - v nekatere naloge je vloženo zelo veliko truda, trdo delo, veliko strokovne pomoči...; - za pripravo nekaterih nalog je bilo uporabljenih veliko različnih virov, informacij, literature, pripomočkov, kakor tudi različnih tipov knjižnic; - rezultati so velik doprinos k šolskemu oz. študijskemu programu, ob izdelavi nalog se raziskovalci veliko naučijo; - priprava naloge je
eden od možnih načinov lastne promocije znanja, izrabe intelektualne zmožnosti posameznikov, način za iskanje prave usmeritve za nadaljnji študij in zaposlitev; - pri zaključnem izpitu v srednji šoli je bila dana možnost z obliko raziskovalne naloge pokazati znanje na drugačen način. 4. Pomen šole in knjižnic - knjižničark in knjižničarjev - za delo mladih raziskovalcev Prevelika količina informacij, kakor tudi zelo hiter razvoj modernih tehnologij so nas pripeljali do tega, da se bodo morali različni tipi knjižnic in šol med seboj povezovati, si izmenjevati izkušnje, se pogosteje srečevati in skupno reševati probleme.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani