Korpus bibliotekarstva
Urbanija, Jože: IZZIVI, BOJAZNI IN PRIČAKOVANJA. Knjižnica 41 (1997) 2-3 , stran 9-16, poved 114 v sobesedilu:
Hipertekstualno branje (kombinacija teksta, videa, zvoka itd.) je prej gledanje kot branje, ki raztresa miselni proces, ki obremenjuje naenkrat preveč čutov in s tem utruja in ne sprošča ustvarjalne domišljije, ker ponuja preveč izdelanih obrazcev. Glede tega je zanimiva misel Draga Jančarja, ki pravi: "Ne nove računalniške iznajdbe, ki nam ponujajo kompendije znanja v sliki in besedi, ne dialog, ki naj bi se vzpostavljal prek neskončnih možnosti računalniških mrež, sposobnih povezati posamičnega bralca s knjižnicami tega sveta, celo iz osebnega računalnika, kaj šele množičnemu okusu prilagojena televizija, ničesar ni, kar bi moglo nadomestiti samotno branje, potopljeno v notranji dialog. Podoba osamljenega bralca s knjigo, pa če je še tako osladno romantična, je v tej civilizaciji nenadomestljiva.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani