Korpus bibliotekarstva
Seljak, Marta: COBISS NA PRAGU DRUGEGA DESETLETJA. Knjižnica 41 (1997) 4, stran 55-73, poved 134 v sobesedilu:
Od tega so jih slovenske knjižnice kreirale 878.400. 5.1 Prirast kreiranih/redigiranih zapisov Prirast zapisov v C O B I B Število redirigiranih zapisov v COBIB 5.2 Število knjižnic - kreatork/redaktoric Največ zapisov so doslej (do 14.10.1997) prispevale naslednje knjižnice: Narodna in univerzitetna knjižnica iz Ljubljane (248.208), Jugoslovanski bibliografski institut iz Beograda (110.875), Univerzitetna knjižnica Maribor (95.222), Biblioteka Matice srpske iz Novega Sada (91.884) in Centralna tehniška knjižnica iz Ljubljane (65.470). Po številu redigiranih zapisov vodijo naslednje knjižnice: NUK (17.524), CTK (6.091), IZUM (5.470), Pedagoška fakulteta iz Maribora (3.545) in Osrednja družboslovna knjižnica Jožeta Goričarja iz Ljubljane (3.200). 5.3 Število kreatorjev/redaktorjev 6. Projekti na pragu drugega desetletja 6.1 Tehnološka prenova 18 Temelji arhitekture sistema COBISS so bili zastavljeni pred 10 leti, ko je bila izbrana tudi t.i. tehnološka
platforma sistema (računalniški sistemi VAX/VMS v omrežju DECNET s terminalskim pristopom, programski jeziki COBOL, basic in macro).
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani