Korpus bibliotekarstva

Novljan, Silva: KNJIŽNICE ZA SPLOŠNO DOSTOPNOST KULTURNIH DOBRIN. Knjižnica 42 (1998) 1, stran 23-44, poved 149 v sobesedilu:

Med temi nalogami pa so tudi nacionalno pomembne naloge 1 \ ki naj jih vzdržuje država na različne načine (s financiranjem, s predpisi, s povezovanjem različnih področij, z omogočanjem izjem, ustanavljanjem posebnih zbirk, služb, s pooblastili ipd ): - dostopnost vladnih informacij: izbor za vse osrednje knjižnice ali brez večjega izbora za vse pokrajinske knjižnice; obvezni izvod; - enakomerna dostopnost knjižničnega gradiva in informacij: obvezni izvod za pokrajinske knjižnice, ki je hkrati za druge tudi informacija o novostih, in odkup gradiva za Slovence zunaj meja matične domovine, subvencija za zvočne knjige in knjige z velikim tiskom, komunikacijska opremljenost knjižnic, skrb za brezplačnost delovanja, možnost kopiranja, oblikovanje ustreznih legalnih določil in ukrepov, da se prepreči prikrita cenzura in za oblikovanje javnosti prijaznih knjižničnih računalniških programov; - ohranjanje kulturne dediščine: obvezni izvod za pokrajinske knjižnice zmanjšuje uporabo arhivskega izvoda v narodni knjižnici in ga s tem ohranja, ohranja pa se dediščina tudi z lokacijami na več mestih, domoznanska dejavnost pokrajinskih knjižnic dopolnjuje bogastvo narodne knjižnice (dopolnjuje lahko tudi nacionalno bibliografijo) in krepi pomembnost pokrajin, njihovih značilnosti in dragocenih posebnosti; potrebujemo predpisano knjižnično gradivo, predpise o izločanju knjižničnega gradiva in ukinjanju knjižnic, o varovanju in zaščiti knjižničnega gradiva; - razvijanje pismenosti, še zlasti bralne oi '~ a informacijske: raziskave, akcije, izobraževanje knjižničarjev; - razvijanje strokovnosti knjižničnega delovanja: spremljanje, vrednotenje, svetovanje, izobraževanje, nadzor, financiranje raziskav, izobraževanja in izobraževalnih projektov, oblikovanje standardov in drugih strokovnih priporočil; - . povezovanje knjižnic v knjižnični informacijski sistem: brez mreže in specialnih nalog v nji posamezna knjižnica ne more doseči istih ciljev kot tista npr. v Celju ali Londonu, pa jih načeloma mora. 9 Od leta 1990, ko je državna matična služba opravila analizo stanja splošnih knjižnic, potekajo redne načrtne in naključne razprave med knjižničarji o problematiki knjižnic. Zapisana stališča in predlogi v zapisnikih okroglih miz, posvetovanj, strokovnih sestankov, v strokovnih člankih, publikacijah so bila posredovana Ministrstvu za kulturo, lokalno upravo, znanost, različnim nevladnim in vladnim komisijam in svetom ipd. ter širši javnosti. 10 Predlagamo, da se spodnja meja prebivalcev določenega območja, ki določa racionalnost in kakovost delovanja samostojne knjižnice, poveča v standardih na 10.000 prebivalcev. Če je prebivalcev manj, se naj organizira enota osrednje najbližnje knjižnice. 11 Predlagamo, da se v standardih določijo te naloge, in sicer domoznanska dejavnost v pokrajinskih knjižnicah in mestnih, ki naj bi za obdelavo in predstavljanje tega gradiva dobile državno financiranega dodatnega strokovnjaka, in sicer na 2500 enot letnega prirasta enega delavca .



  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Centralne ekonomske knjižnice Ekonomske fakultete UL Iskalnik: NEVA