Korpus bibliotekarstva

Dolgan-Petrič, Mojca: STANDARDI IN NORMATIVI V SLOVENSKIH VISOKOŠOLSKIH KNJIŽNICAH MED TEORIJO IN PRAKSO. Knjižnica 42 (1998) 2-3, stran 159-181, poved 172 v sobesedilu:

Skrajni čas bi bil, da bi ponovno oživel tudi Svet za knjižničarstvo kot svetovalni in usklajevalni organ. Glede na raven delovanja smo nekatere izmed nalog, ki čakajo slovenske visokošolske bibliotekarje v prihodnosti, razdelili na dva tipa: 1. "interne" naloge, ki so v pristojnosti upravnih organov posameznih knjižnic in direktno vplivajo na višjo kakovost knjižničnih storitev, med drugim: - izdelava strateških načrtov knjižnice, opredelitev kratkoročnih in dolgoročnih nalog, s čimer mora biti sezanjeno in soglašati tudi vodstvo visokošolskega zavoda - poslovanje v skladu z letnim planom, - pregled nad dejanskimi prihodki knjižnice in izboljšanje finančnega stanja s pridobivanjem neproračunskih sredstev (prijava projektov na razpise ministrstev, fondacij, zavodov), - redno spremljanje potreb uporabnikov, - izobraževanje uporabnikov, - redno zbiranje statističnih podatkov in uporaba sodobnih bibliometričnih metod za spremljanje uspešnosti poslovanja, - promotivna dejavnost (domača stran knjižnice na Internetu, dnevi odprtih vrat, bibliopedagoške delavnice, informativno gradivo o knjižnici, obveščanje uporabnikov o novitetah, uvajanje marketinga v knjižnice,...) - pridobitev vseh licenc in polnopravna vključitev v vzajemni katalog, - skrb za čim kakovostnejši on-line katalog, izdelava normativnih zbirk, - rekatalogizacija in/ali retrospektivna konverzija lokalnih podatkovnih baz, - avtomatizacija izposoje, - postavitev gradiva v prosti pristop, - skrajšanje postopkov akcesije in obdelave gradiva 2. "eksterne" naloge, ki so v pristojnosti Komisije za razvoj knjižničnoinformacijskega sistema Univerze v Ljubljani, Državne matične službe ter društvenih organov (Sekcija za visokošolske knjižnice ZBDS) in vplivajo na izboljšanje delovanja univerzitetnega knjižničnega sistema kot celote, med drugim: - nadaljevanje projekta Preobrazba knjižničnega sistema Univerze v Ljubljani, - izdelava meril oz. kazalcev uspešnosti za ocenjevanje kakovosti poslovanja (interno in eksterno ocenjevanje knjižnic, krožki za kakovost), - ustanovitev univerzitetnega sklada za pomoč tistim knjižnicam, ki ne uspejo pridobiti rednih proračunskih sredstev, a imajo kvalitetne razvojne projekte in izpolnjujejo ocenjevalna merila (letni razpisi po vzoru Zavoda za odprto družbo), - uvedba enotne članarine in izposojevalne izkaznice (komisija je bila osnovana že leta 1992), - izdelava različnih pravilnikov oz. priporočil (poenotenje knjižničnih redov, pravilnik o napredovanju na delovnem mestu, o vodenju knjižnične statistike, revizija strokovnih meril za delovanje visokošolskih knjižnic, itd.), - opredelitev Državne matične službe kot svetovalnega in nadzornega telesa, ki naj pridobi večja pooblastila ("eksterno" ocenjevanje knjižnic, rangiranje knjižnic po merilih uspešnosti, vpliv na odločitve univerzitetnih teles, spremljanje izvajanja standardov v praksi), - okrepitev "cehovske" pripadnosti visokošolskih bibliotekarjev (akcijski načrt delovanja Sekcije za visokošolske knjižnice, redni sestanki in obiski knjižnic, izbira uporabnikom prijazne knjižnice leta, obveščanje preko "mailing" liste na Internetu, izdelava domače strani sekcije, povezovanje s podobnimi sekcijami v tujini, itd.). Želimo si, da bi se v prihodnosti velike razlike med knjižnicami postopno zmanjševale.



  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Centralne ekonomske knjižnice Ekonomske fakultete UL Iskalnik: NEVA