Korpus bibliotekarstva
Šetinc, Lenart: KRITIČNE TOČKE NORMATIVNEGA OKVIRA KNJIŽNIČARSTVA. Knjižnica 42 (1998) 2-3, stran 35-52, poved 5 v sobesedilu:
Pomemben korak k temu cilju bo konferenca v Strasbourgu od 23. do 25. novembra 1998 z naslovom: "Libraries and democracy: the respective responsibilities of the State, local povvers and professionals".1 V uvodnem besedilu vprašalnika, ki ga je Svet Evrope v pripravi konference in osnutka Priporočil razposlal svojim članicam, so našteti trije aktualni glavni razlogi 2 za potrebo po spremembah v knjižnični zakonodaji: - zbliževanje med različnimi vrstami knjižnic (razlikovanje n.pr. med univerzitetnimi in splošnimi (public) knjižnicami je vedno bolj zamegleno), kar dokazuje tudi praksa naših splošno izobraževalnih knjižnic, kjer se zelo povečuje popraševanje uporabnikov po strokovni literaturi! - globalizacija, ki se na področju knjižničarstva (kot del vsesplošne ekonomske, kulturne in politične globalizacije) kaže v oblikovanju mednarodnih podatkovnih zbirk in sistemov, kar zahteva povečano kooperacijo 4 na mednarodni ravni; - nove naloge v boju proti tehnološki nepismenosti in sicer
omogočanje participacije marginalnih skupin (vključujoč nezaposlene in emigrante) v vseživljenskem izobraževalnem okolju, katerega ključni element so knjižnice. Tradicionalno vlogo knjižnic in njihove nove odgovornosti z vidika njihovega normativnega okvira bi lahko razdelili v štiri skupine: zagotavljanje in zaščita svobodnega dostopa do informacij, status knjižnic v okviru nacionalne informacijske politike, knjižnice kot aktivni informacijski agenti (zastopniki), vloga knjižnic pri varovanju pisne dediščine.5 To so vprašanja, ki jih tudi v Sloveniji čutimo kot pomembne vidike normativnega okvira knjižničarstva, danes in de lege ferenda. 1 Giuseppe Vitiello, Questionnaire on library Legislation, delovno gradivo Sveta Evrope 2 Prav tam 3 lndex rasti izposojenega knjižnega gradiva na dom je v času od 1991 do 1996 za "neleposlovno knjižno gradivo" 190, za "leposlovno knjižno gradivo" pa le 123! Silva Novljan, Slovenske splošnoizobraževalne knjižnice,
Ljubljana 1997, str. 32; 4 Prim. Public libraries and the information society, European Commmission, Luxenbourg, 1997, str. 19-41 5 Vitiello, prav tam; Public libraries and the information society, prav tam, str. VII Človekove pravice in svoboščine ter knjižničarstvo Ena temeljnih pravic in svoboščin, opredeljena v Splošni deklaraciji o človekovih pravicah,6 je pravica, da lahko vsak išče, sprejema in širi informacije in ideje s kakršnimikoli sredstvi in ne glede na meje. Vsebino te določbe prevzema tudi Ustava Republike Slovenije v 39. členu.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani