Korpus bibliotekarstva
Ambrožič, Melita; Kastelic, Jelka: KAKŠNA KNJIŽNIČARSKA ZDRUŽENJA ZA DRUGAČNO PRIHODNOST STROKE. Knjižnica 43 (1999) 2-3, stran 267-294, poved 150 v sobesedilu:
Individualni člani so lahko redni člani (knjižničarji in drugi delavci v knjižničarstvu), izredni člani (delavci, ki niso zaposleni v knjižničnem oz. informacijskem sektorju), mednarodni člani (knjižničarji, ki niso državljani ZDA oz. niso zaposleni v ZDA), študentje (ki so vsaj v polovičnem obsegu študijskega programa vključeniv študij knjižničnih in informacijskih ved, in sicer v štiriletnih diplomskih ali podiplomskih programih; včlanjeni so lahko največ tri leta), ostali člani (upokojeni, nezaposleni ali zaposleni knjižničarji, katerih letna plača je nižja od 18.000 VSO), častni člani (predlaga jih izvršni odbor in njihovo doživljenjsko članstvo potrdi svet), doživljenjski člani (ki so vplačali doživljenjsko članarino) in permanentni člani (knjižničarji, ki so bili ob upokojitvi brez prekinitve člani ALA 25 let). Posebne ugodnosti prinaša le individualno članstvo, in sicer pravico voliti in biti izvoljen, nižje kotizacije na konferencah, prejemanje
časopisa -American Libraries- in zbornika ALA, popust pri naročilu ALA publikacij in ob plačilu predpisane članarinemožnost včlanitvev katerega izmed oddelkov (divisions) združenja. za individualne člane znaša članarina med 25 in 100 VSO (glede na vrsto članstva), častni člani, permanentni člani in doživljenjski člani so članarine oproščeni, za ostale vrste članov pa določi članarino svet na predlog izvršnega odbora. 21 Med pobudni/ci za ustanovitev ALA sta bila tudi znana knjlžmčarja Melvil Dewey in ]ushn Wrnsor 22 Osnovni podatki o namenu in organizacijski strukturi so dostopni na spletni strani http www.ala.org/alaorg/mlssion.hhnl Najvišji organ odločanjaALA je 175-članski svet z voljenimi člani, za izvajanje politike združenja pa je odgovoren izvršni odbor, ki ga izvoli svet (bivši predsednik ALA je član po funkciji). Za problematiko, ki zadeva vse knjižnice in ALA, so zadolženi posamezni odbori, ki jih glede na trenutne potrebe imenuje predsednik (npr. odbor za
profesionalno etiko), za delo na širših problemskih področjih pa oddelki (npr. združenje šolskih knjižničarjev, združenje mladinskih knjižničarjev, združenje splošnih knjižnic itd.), ki jih ALA ustanovi, če je vsaj 500 njenih članov zainteresirana za delo na istem področju.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani