Korpus bibliotekarstva
Ambrožič, Melita; Kastelic, Jelka: KAKŠNA KNJIŽNIČARSKA ZDRUŽENJA ZA DRUGAČNO PRIHODNOST STROKE. Knjižnica 43 (1999) 2-3, stran 267-294, poved 27 v sobesedilu:
Pri tistih anketiranih, ki so zmanjšali število združenj, v katera so bili vključeni ali so prekinili članstvo v združenjih, so bili najpogostejši razlog stroški članarine, pa tudi nezmožnost sodelovanja v aktivnostih združenja, sprememba delovnega mesta, nezadovoljstvo z organiziranostjo združenja, nezanimanje za aktivnosti združenja, nestrinjanje s politiko združenja, prepričanje, da imajo združenja premalo družbeno (politično) moč, pomanjkanje časa, nezanimive in drage strokovne konference itd. Med glavne pozitivne koristi sodelovanja v delu strokovnih knjižničarskih zdruzenj uvršča Frank (1997) naslednje: združenja so relevanten vir informacij, pospešujejo komuniciranje v stroki, člani si pridobivajo vodstvene izkušnje in imajo možnost za raziskovalno delo in publiciranje, združenja krepijo zavest o pripadnosti posameznikov k profesionalni skupnosti, ponujajo profesionalne izzive in vplivajo na kariero knjižničarjev. Ker strokovna združenja
povezujejo množico posameznikov, ki imajo veliko izkušenj v stroki, lahko pomembno vplivajo na njen razvoj.4 Frank (1997, str. 310) poudarja, do so strokovna združenja kreator in diseminator relevantnih informacij in so zakladnica znanja na določenem strokovnem področju, kajti strokovne konferences, rame diskusijske in neformalne skupine, odbori, delovne skupine, osebni stiki, razstave itd. so mesto za izmenjavo izkušenj ter pridobivanje novih informacij in manj. 3 IZjema je Britansko zdruzenje knjižnic, kjer je vč 1allltev povezana s pndobllvlJo določmcga slatusa oz. strokovne kvalIfIkaCIJe. 4 Npr. akredItacIje VIsokosolskIh programov s podroCJa knJlzlllčllllJ IIIl 11formaClJsloh ved Izvajajo ro n ktljlžlllčarska združellja, v najveČjem obsegu ALA.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani