Korpus bibliotekarstva
Ambrožič, Melita; Kastelic, Jelka: KAKŠNA KNJIŽNIČARSKA ZDRUŽENJA ZA DRUGAČNO PRIHODNOST STROKE. Knjižnica 43 (1999) 2-3, stran 267-294, poved 9 v sobesedilu:
Poudarja, da je pomemben motivacijski dejavnik tudi individualni interes pripadnika stroke in njegovo pričakovanje koristi, ki jih bo imel zaradi vključitve v strokovno združenje (npr. druženje s kolegi iz stroke, razne popuste, možnost za sodelovanje pri uresničevanju skupnih ciljev stroke, pa tudi koristi pri menjavi službe ter napredovanju na delovnem mestu). Običajne značilnosti strokovnih združenj, tudi knjižničarskih, so: prostovoljnost včlanjevanja; mesto za medsebojno druženje pripadnikov iste stroke; člani imajo kot skupina veliko znanj in izkušenj na istem znanstvenem področju; združenja skrbijo za kontrolo vstopanja posameznikov v stroko; oblikujejo pravila za vedenje in delovanje članov; od članov združenj se pričakuje nenehen strokovni razvoj, naravnanost k inovativnosti in spremembam; združenja običajnov delo pritegnejo velik delež pripadnikov stroke; v širšem družbenem okolju predstavljajo legitimnega zastopnika interesov določene stroke;
ustvarjajo enotno kulturo stroke, skrbijo za njen imidž in institucionalizirajo določeno obliko profesionalne etike; delovanje združenj prispeva k večji avtonomnosti določene stroke v družbi in k njenemu boljšemu ekonomskemu položaju. Po drugi svetovni vojni je začelo naraščati tudi število mednarodnih združenj.2 Kot vzroke za to navaja Baldwin (1997, str. 393) naslednje: 1. zahodni svet se je začel zavedati obstoja ostalega sveta in tudi potrebe po dostopu do njegovih informacij; 2. naraščanje števila informacij in publikacij po celem svetu; 3. zaradi pospešenega razvoja računalniške oz. komunikacijske tehnologije so postali dostopni informacijski viri iz različnih koncev sveta; 4. naraščanje mednarodnih poslovnih interesov po drugi svetovni vojni; 5. pojavili so se bolj zahtevni uporabniki, ki so želeli specializirane storitve, kar je v knjižnicah pospešilo uvajanje in razširitev možnosti dostopa do različnih informacijskih virov; 6. naraščalo je število regionalnih,
nacionalnih in specializiranih knjižničarskihzdruženj s podobnimi cilji, ki so čutila potrebo po medsebojnem sodelovanju.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani