Korpus bibliotekarstva
Vodopivec, Jedert: SREDNJEVEŠKE ROKOPISNE VEZAVE - 1. del. Knjižnica 43 (1999) 4, stran 101-116, poved 30 v sobesedilu:
* Univerzitetna knjižnica Maribor hrani 2 kodeksa in oba sta v srednjeveški vezavi s trdimi platnicami. 1 Zaklarii NUK, 1982, str.1S 2 lIShli vir Maruša ZagradIlik, direktorica Pokrajillskega arhiva Koper Pregled domače in tuje literature Med slovenskimi avtorji, ki so obravnavali knjige ali knjižnice, so se med obravnavo dotaknili vezav le tisti, ki so se poglobili v srednjeveško knjigo. Milko Kos in France Stele v popisu srednjeveških rokopisov, Alfonz Gspan v študiji Inkunabule v Sloveniji in učbeniku Konserviranje in restavriranje bibliotečnegagradiva in najizčrpnejeNataša Golob v študijah o srednjeveški kodeksih: Srednjeveški kodeksi iz Stične: 12. stoletje, Gotika v Sloveniji, De Civitate Dei iz Bistre, Biblije na Slovenskem. Kos in Stele sta se v popisu srednjeveških rokopisov omejila le na navedbo najosnovnejših značilnosti vezav, npr. "sodobna vez, lesene, z usnjem prevlečeneplatnice, hrbet pokvarjen, gumbi in sklepa odpadla, notranji
strani platnic polepljeni s pergamentnimi listi, na katerih je jurističen tekst 14. stol.3 S pomočjo njunih popisov sem si olajšala delo pri ugotavljanju ohranjenih rokopisov, na osnovi njunih opomb pa sem si ustvarila sliko o časovnem in krajevnem izvoru posameznih kodeksov. 3 Kos-Stele, 1931, slr.190 Gspanovi knjigi sta bili izhodišče za reševanje začetnih terminoloških zagat, poleg tega je uvodni del študije o inkunabulah pomemben vir iformacij in podatkov o srednjeveških knjižnicah in usodi knjige v Sloveniji.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani