Korpus bibliotekarstva
Ambrožič, Melita: UGOTAVLJANJE USPEŠNOSTI DELOVANJA KNJIŽNIC : VISOKOŠOLSKE KNJIŽNICE (1. DEL). Knjižnica 44 (2000) 3, stran 101-135, poved 157 v sobesedilu:
Avtorica je kritična glede dosedanjega sistema zbiranja podatkov o knjižnicah, ki naj bi bili nerelevantni za analize in interpretacije, kajti merjenje prihodka, izdatkov, zbirk, zaposlenih in števila uporabnikov ima le majhen pomen za presojanje o tem, kako knjižnice delujejo oz. kakšen je njihov pomen za uporabnike.
4.3 Metode in tehnike evalvacije Popovič (1991, str. 103) navaja, da lahko v knjižnični informacijski dejavnosti uporabljamo različne metode evalvacije, ki jih običajno delimo na kvantitativne" in kvalitativne, temeljna področja evalvacije pa so informacijski viri (knjige, periodika, knjižnične zbirke, bibliografske podatkovne zbirke itd., ki jih lahko vrednotimo tudi neodvisno od uporabe in uporabnikov, vendar pa brez teh parametrov težko govorimo o njihovi pravi vrednosti), informacijski sistemi, ki omogočajo dostop do informacij (referalna literatura, sistemi za iskanje informacij, knjižnični katalogi itd.) in informacijska
dejavnost knjižnice (dostop do gradiva, dejavnosti za posebne skupine uporabnikov itd.). 10 Pri proučevanju uspešnosti prenosa informacij oz. uspešnosti knjižnice nasploh naletimo na metodološki problem, saj moramo proučiti tudi interakcijo sistema z uporabniki, katerim so storitve namenjene (njihove percepcije in razmišljanja se spreminjajo) in upoštevati številne spremenljivke, ki vplivajo na sistem. Blagden našteje 15 takšnih spremenljivk in jih razvrsti v naslednje skupine: okolje, sprejemnik, sporočilo, kanal in viri.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani