Korpus bibliotekarstva
Kovač, Miha: SLOVENSKO IN EVROPSKO KNJIŽNO ZALOŽNIŠTVO: STAGNACIJA POD PLAŠČEM ODLIČNOSTI?. Knjižnica 45 (2001) 1-2, stran 81-98, poved 112 v sobesedilu:
Če bi skušali rezultate te SWOT analize aplicirati na razmere v Sloveniji, bi slej ko prej ugotovili, da so slabosti in grožnje v slovenskem založništvu le deloma podobne evropskim, saj se pomembne razlike pojavijo pri moči in možnostih. Drugače povedano, nove priložnosti odpira slovenskim založnikom predvsem dejstvo, da knjiga še ni v celoti postala del množične kulture, oziroma da so knjižnice postale nadomestek za množični trg mehko vezanih knjig, in da je pri nas izrazito nerazvit knjigarniški prodajni kanal, ki v Evropi ravno obratno zaradi svoje moči pomeni že nevarnost za založnike. 2.2.3 (Ne)produktivnost informacijskih tehnologij? To opozorilo velja vzeti še toliko resneje zaradi tega, ker avtorji citirane študije opozarjajo, da je uvajanje informacijskih tehnologij v knjižnem založništvu omogočalo prihranek stroškov dela v sedemdesetih in osemdesetih, danes pa "tovrstne tehnologije uporabljamo predvsem za povečanje fleksibilnosti tiska in za
take ali drugačne spletne aktivnosti".
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani