Korpus bibliotekarstva
Kovač, Miha: SLOVENSKO IN EVROPSKO KNJIŽNO ZALOŽNIŠTVO: STAGNACIJA POD PLAŠČEM ODLIČNOSTI?. Knjižnica 45 (2001) 1-2, stran 81-98, poved 56 v sobesedilu:
Poleg tega slovenske založniške statistike ne ločujejo med zalaganjem knjig in zalaganjem direktorijev. 4 Omeniti velja, da so se avtorji omenjene evropske raziskave pri svojem delu izkazali kot neverjetno površni. Tako denimo na strani 145 navajajo podatek, da je Slovenija leta 1996 imela 5,4 mio prebivalcev, leta 1997 pa 1,9 mio, pri podatkih o menjalnih tečajih pa na strani 146 navajajo, da je založbah leta 1995 znašala 9.534.538.000 sit, v letu 1996 10.951.953.000 sit, v letu 1997 11.662.984.000 sit, v letu 1998 12.945.446.000 sit in v letu 1999 13.390.780.000 sit (Podatki Agencije Republike Slovenije za plačilni promet, Podružnica Ljubljana, Oddelek za informacije, 2000), kar drugače povedano pomeni, da je promet s knjigami v Sloveniji nominalno naraščal z indeksom 109. Toda če te številke revaloriziramo z indeksom inflacije na bazno leto 1999, dobimo precej drugačno sliko: tako je revaloriziran promet slovenskih založb v letu 1995 znašal
13.064.080.000 sit, v letu 1996 13.678.962.000 sit, v letu 1997 13.352.006.000 sit, v letu 1998 13.735.118.000 sit in v letu 1999 13.390.780.000 sit, kar pomeni, da je promet slovenskega knjižnega založništva realno naraščal z indeksom 101.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani