Korpus bibliotekarstva
Kovač, Miha: SLOVENSKO IN EVROPSKO KNJIŽNO ZALOŽNIŠTVO: STAGNACIJA POD PLAŠČEM ODLIČNOSTI?. Knjižnica 45 (2001) 1-2, stran 81-98, poved 69 v sobesedilu:
Da bi se tudi te (pod)povprečne številke sesule, če bi se denimo založba Mladinska knjiga odločila, da proda ali zapre svojo hčerinsko založbo v Zagrebu, je seveda že druga zgodba, ki nas z vso resnostjo opozarja na krhkost navidezno trdne poslovne zgradbe slovenskega založništva. A ne glede na to zadnje mesto je skupni rezultat slovenskega založništva za obdobje med leti 1995-97 še vedno zelo dober, saj je Slovenija pri dveh kategorijah podatkov dosegla nadpovprečne rezultate, pri eni povprečne in le pri eni podpovprečne; to jo v skupnem seštevku skupaj z Nemčijo, Veliko Britanijo, Dansko, Švedsko in Španijo uvršča med države z nadpovprečno konkurenčnim založništvom (za podrobnejšo ponazoritev glej prilogo 1!). 2.2 Stagnacija pod plaščem odličnosti 5 Po podatkih navajane študije je bilo leta 1996 1.000 evrov vrednih 171,595 sit. 6Žer omenjena spletna stran britanskega združenja založnikov tudi navaja, da je Velika Britanija v letu 1996 po vsem svetu
izvozila za 883 milijonov funtov knjig (kar znese 718 milijonov evrov), Združene države pa istega leta za 1,817,073,000 $, kar znese 2,2 miljarde evrov (The U. S: Book Publishing Industry, A Bussines Information Report from Bussines Trend Analysts, Cormack, New York 1997, str. 235-240). 7 Precej drugačno sliko nam kažejo podatki o strukturi uvoženih knjig v največji ljubljanski knjigarni Konzorcij, kjer naj bi bilo po ustnih informacijah njenih uslužbencev približno 53% uvoženih knjig angleških, 10% ameriških, 35% pa nemških.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani