Korpus bibliotekarstva
Kovač, Miha: SLOVENSKO IN EVROPSKO KNJIŽNO ZALOŽNIŠTVO: STAGNACIJA POD PLAŠČEM ODLIČNOSTI?. Knjižnica 45 (2001) 1-2, stran 81-98, poved 87 v sobesedilu:
S tega zornega kota zato v kritičen razmislek ponujamo tezo, da je v Sloveniji knjižnična izposoja postala nadomestek za trg mehko vezanih knjig, namenjenih množičnemu trgu 11. Analiza vzrokov za tako stanje seveda daleč presega obseg tega pisanja, le namignemo pa lahko, da jih velja iskati po eni strani v majhnosti slovenskega knjižnega trga, na drugi pa v posebnem statusu, ki ga je imela knjiga v slovenski kulturni zgodovini (več o tem gl. Kovač 1999, str. 74-86). 2.2.1 Kooperativnost in kompetitivnost kot pogoj uspeha O tem, da pri nas knjiga ni postala del najširše množične kulture, nazorno priča tudi izjemno slabo razvita mreža pravih knjigarn: tako denimo M. Wolfe (Wolfe, 2000, str. 71) opozarja, da 10 Ob tem je seveda na mestu pripomba, da je na Madžarskem tovrstna literatura začela v polnem zamahu izhajati šele po letu 1989, medtem ko je bila v Sloveniji in Jugoslaviji dostopna že bistveno prej, kar pomeni, da je na Madžarskem v začetku devetdesetih
po njej obstajala bistveno večja lakota kot pri nas. Mi smo ob tem predpostavili, da je deset let dovolj za potešitev radovednosti in za zapolnitev tovrstnega pomanjkanja na trgu, zato o visokih nakladah leposlovnih uspešnic na Madžarskem ni več možno govoriti kot o posledici odprtja trga, ampak zgolj kot o normalnem stanju.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani