Korpus bibliotekarstva
Kovač, Miha: SLOVENSKO IN EVROPSKO KNJIŽNO ZALOŽNIŠTVO: STAGNACIJA POD PLAŠČEM ODLIČNOSTI?. Knjižnica 45 (2001) 1-2, stran 81-98, poved 93 v sobesedilu:
To drugače povedano pomeni, da je po njihovi oceni v Združenih državah tako veliko povpraševanje po knjigah, zgoščenkah in videokasetah, da je na tržnih osnovah v vsakem kraju z vsaj 100.000 prebivalci mogoče postaviti knjigarno, ki bo imela na zalogi od 50.000 do 100.000 knjižnih naslovov in še nekaj deset tisoč video kaset in zgoščenk. V Sloveniji so stvari skoraj diametralno nasprotne, saj premore največja knjigarna okoli 40.000 knjižnih naslovov, hkrati pa se pri nas sploh še niso začele pojavljati trgovine, ki bi kot predmete množične potrošnje, tako kot največje tovrstne mreže na zahodu, na standardiziran način ob knjigi ponujale še druge medijske izdelke: čeprav obseg tega pisanja ne dopušča podrobnejše analize vzrokov, ki so ob veliki razvitosti založništva pripeljali do tako nizke razvitosti knjigotrške mreže, nas že ti goli podatki navajajo k sklepu, da si ne knjigotrštvo niti knjiga nista uspela izboriti takega mesta v industriji zabave in
informacij, ki bi bilo primerljivo s knjigotrško najbolj razvitimi evropskimi državami in ZDA12. Seveda pa je to le ena plat medalje: druga, prav tako pomembna, zadeva (ne)sposobnost slovenskih založnikov, da svoje dobičke in s tem svojo uspešnost povečajo z zniževanjem svojih stroškov poslovanja.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani