Korpus bibliotekarstva
Kovač, Miha: SLOVENSKO IN EVROPSKO KNJIŽNO ZALOŽNIŠTVO: STAGNACIJA POD PLAŠČEM ODLIČNOSTI?. Knjižnica 45 (2001) 1-2, stran 81-98, poved 95 v sobesedilu:
Seveda pa je to le ena plat medalje: druga, prav tako pomembna, zadeva (ne)sposobnost slovenskih založnikov, da svoje dobičke in s tem svojo uspešnost povečajo z zniževanjem svojih stroškov poslovanja. Predvsem pri raziskovalcih nove ekonomije in novih medijev se je v zadnjem desetletju namreč uveljavilo prepričanje, da gre del ekonomske rasti v devetdesetih pripisati tudi dejstvu, da so bili glavni akterji novih e-podjetij sposobni uveljaviti specifično poslovno kulturo, ki je temeljila na mešanici kooperativnosti in kompetitivnosti: tako denimo Shapiro in Varian opozarjata, da so mnogi primerjali novo ekonomijo z divjim zahodom, "kjer stari obrazci obnašanja ne veljajo več in si je mogoče prigrabiti čisto vse". Kar je morda res, dodajata k temu, vsekakor pa novo ekonomijo od divjega zahoda loči najmanj to, da jo v njej "samotni jezdeci ne odnesejo najbolje", saj so morali številni tekmeci "sodelovati drug z drugim", da so za svoje izdelke in usluge
"vzpostavili enotne standarde in 12 Stanje v slovenski knjigotrški mreži bi vsekakor zahtevalo posebno analizo, na tem mestu pa velja opozoriti vsaj na to, da so nekateri največji slovenski knjigotržci izjemno dolgo vztrajali pri prodaji knjig izza pulta, medtem ko so na zahodu prišli na samopostrežni princip prodaje knjig, ki ni le cenejši, ampak se je izkazal za knjigo tudi kot najbolj primeren.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani