Korpus bibliotekarstva
Kovač, Miha: SLOVENSKO IN EVROPSKO KNJIŽNO ZALOŽNIŠTVO: STAGNACIJA POD PLAŠČEM ODLIČNOSTI?. Knjižnica 45 (2001) 1-2, stran 81-98, poved 97 v sobesedilu:
Kar je morda res, dodajata k temu, vsekakor pa novo ekonomijo od divjega zahoda loči najmanj to, da jo v njej "samotni jezdeci ne odnesejo najbolje", saj so morali številni tekmeci "sodelovati drug z drugim", da so za svoje izdelke in usluge "vzpostavili enotne standarde in 12 Stanje v slovenski knjigotrški mreži bi vsekakor zahtevalo posebno analizo, na tem mestu pa velja opozoriti vsaj na to, da so nekateri največji slovenski knjigotržci izjemno dolgo vztrajali pri prodaji knjig izza pulta, medtem ko so na zahodu prišli na samopostrežni princip prodaje knjig, ki ni le cenejši, ampak se je izkazal za knjigo tudi kot najbolj primeren. Sicer pa o tem, da je prodaja knjig preko knjigarn v Sloveniji neprimerno manjša kot drugod, priča tudi podatek, da je Mladinska knjiga kot največja slovenska založba prek drobnoprodajnih mest prodala le 39% svoje proizvodnje (Brošura 1999, str. 8), medtem ko se denimo na Danskem prek maloprodajnih mest proda 80% knjižne
proizvodnje, v Nemčiji 74%, v Italiji 71,6%, v Franciji 70,5%, najmanj v EU pa v Luksemburgu 45% in na Finskem 50% (Groenlund, Piccard in Ponni, 2000, str. 54). Pri tem je zanimivo, da avtorji omenjene študije to veliko odvisnost od knjigarniške prodaje knjig razumejo kot komparativno slabost, češ odvisnost od ene prodajne poti je že sama po sebi nevarna in omogoča, da knjigotržci založnike izsiljujejo s prodajnimi pogoji.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani