Korpus bibliotekarstva
Kovač, Miha: SLOVENSKO IN EVROPSKO KNJIŽNO ZALOŽNIŠTVO: STAGNACIJA POD PLAŠČEM ODLIČNOSTI?. Knjižnica 45 (2001) 1-2, stran 81-98, poved 98 v sobesedilu:
Sicer pa o tem, da je prodaja knjig preko knjigarn v Sloveniji neprimerno manjša kot drugod, priča tudi podatek, da je Mladinska knjiga kot največja slovenska založba prek drobnoprodajnih mest prodala le 39% svoje proizvodnje (Brošura 1999, str. 8), medtem ko se denimo na Danskem prek maloprodajnih mest proda 80% knjižne proizvodnje, v Nemčiji 74%, v Italiji 71,6%, v Franciji 70,5%, najmanj v EU pa v Luksemburgu 45% in na Finskem 50% (Groenlund, Piccard in Ponni, 2000, str. 54). Pri tem je zanimivo, da avtorji omenjene študije to veliko odvisnost od knjigarniške prodaje knjig razumejo kot komparativno slabost, češ odvisnost od ene prodajne poti je že sama po sebi nevarna in omogoča, da knjigotržci založnike izsiljujejo s prodajnimi pogoji. Na drugi strani so slovenski založniki zaradi degeneracije knjigarniške mreže razvili številne druge prodajne poti, kot so prodaja prek akviziterjev in prodaja po telefonu, po naši vednosti pa jim, vsaj po mnenju
nekaterih, vzdrževanje tako številnih prodajnih poti povzroča precej večje stroške poslovanja, kot če bi se lahko zanesli na knjigarniški prodajni kanal. ustvarili mreže kompatibilnih uporabnikov".
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani