Korpus bibliotekarstva
Jakac-Bizjak, Vilenka: ORIGINALI IN REPRODUKCIJE: IZZIVI INFORMACIJSKE DRUŽBE. Knjižnica 45 (2001) 4, stran 55-66, poved 105 v sobesedilu:
Seveda zahteva razvito elektronsko okolje in poslovanje poenoten razvoj standardov in protokolov, predvsem na nacionalnih in nadnacionalnih ravneh ter potrebo po združevanju knjižnic informacijske industrije in raziskovalne sfere v meta organizacije (Young, 1996). Obenem postajajo vse bolj nujne zahteve po razvoju kompleksnih programov in opisnih standardov za iskanje po digitaliziranih dokumentih, zahteve po razvoju metapodatkov. Ob tem ne smemo spregledati dejstva da pridobiva vsebinska obdelava gradiva ključni pomen pri oblikovanju iskalnih parametrov za elektronske dokumente. 5 Načrtovanje digitalizacije knjižničnega gradiva na tradicionalnih medijih Glede na to da zahtevajo vsi postopki reprodukcije knjižničnega gradiva ki jih moramo izpeljati tudi zaradi zaščite gradiva velika finančna sredstva jih je potrebno z vidika upravljanja zbirke temeljito premisliti in pripraviti poseben strateški načrt (Ostrow,1998): - najprej je potrebno določiti
zbirke primerne za digitalizacijo; - definirati, kdo je ciljna publika, ali so to splošni uporabniki ali raziskovalci, zakaj potrebujejo gradivo kako bodo lahko uporabljali digitalizirano knjižnično gradivo; - določiti moramo kateri vidik (atribut) digitalizirane zbirke je za ciljno populacijo najpomembnejši (izredna natančnost reprodukcije hiter servis za pridobivanje dobra dokumentacija, dostopnost); - premisliti prednosti in slabosti zbirke glede na njeno vsebino, njeno celovitost, povezljivost oziroma njeno dopolnjevanje z drugimi digitaliziranimi zbirkami; - zbrati najprimernejšo obliko/metodo digitalnega prenosa (polno besedilo ali slike); - ovrednotiti interes za vključevanje na internet.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani