Korpus bibliotekarstva
Dimec, Zlata: NORMATIVNA KONTROLA IZ PRETEKLOSTI V PRIHODNOST: ALI SE SEDANJOST ODLOČA ZA MEDNARODNO SODELOVANJE?. Knjižnica 46 (2002) 3, stran 91-104, poved 65 v sobesedilu:
Možne so namreč obširnejše opombe o avtorju samem, o imenih, ki jih uporablja recimo za določeno vrsto del, o spremembah imena korporacij v določenih obdobjih itd. Ko se tega zavemo, lahko sprejmemo tudi dejstvo, da ima tudi UNIMARC/A 10 blokov, s polji 0- do 9-, da je torej strukturiran podobno kot UNIMARC/B in da bo oblikovanje normativnega zapisa lahko trajalo enako dolgo ali še dlje kot oblikovanje bibliografskega. Seveda pa pričakujemo tudi več koristi, zato si samo na hitro oglejmo strukturo zapisa: 0- Blok za identifikacijo (številka zapisa itd.) 1- Blok kodiranih podatkov (npr. koda za uporabljena pravila, status vzpostavljene značnice, jezik katalogizacije itd.) 2- Blok za enotne značnice, npr.: 200 Značnice za osebna imena 210 Značnice za korporacije 230 Značnice za enotni naslov 250 Značnice za predmetne oznake 3- Opombe 4- Blok za kazalke, npr. 400 Kazalke za osebna imena 410 Kazalke za korporacije 430 Kazalke za enotni naslov 450 Kazalke
za predmetne oznake 5- Blok za vodilke, npr. 500 Vodilke za osebna imena 510 Vodilke za korporacije 530 Vodilke za enotni naslov 550 Vodilke za predmetne oznake 6- Blok za klasifikacijo (klasifikacija, ki se nanaša na značnico v bloku 2-) 7- Blok za povezovanje (pri enakovredni rabi dveh jezikov in/ali pisav) 8- Blok o virih podatkov 9- Blok za nacionalno uporabo Struktura formata nam omogoča, da poleg enostavnih kazalk in vodilk ponudimo več informacij tako uporabniku kot tudi kolegu knjižničarju, predvsem s citiranjem virov, ki smo jih pregledali, ko smo se odločali za značnico.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani