Korpus bibliotekarstva
Kovač, Miha: MEJE RASTI: NEKAJ KORAKOV K METODOLOGIJI RAZISKOVANJA KNJIŽNEGA ZALOŽNIŠTVA. Knjižnica 46 (2002) 4, stran 43-63, poved 104 v sobesedilu:
Ali, še bolj naravnost povedano, če zaradi globaliziranosti tržišča tiskarskih uslug založniki lahko te kupujejo tudi zunaj meja Slovenije 17 , zaradi česar jih propad domače tiskarske industrije ne bi resneje prizadel, se pri prodaji knjig lahko zanašajo le na v Sloveniji delujoče prodajne kanale in s tem le na slovenske knjigarne - kriza izobraževalnega založništva pa jim posredno zmanjšuje dostopnost in zvišuje stroške tega najcenejšega in najučinkovitejšega prodajnega kanala. 17 Pomembno je na to vplival tudi razvoj računalništva, ki je ločil fazo tiska in fazo izdelave stavka, ki zdaj praviloma poteka zunaj klasičnih tiskarn. Ker je s pomočjo namiznega založništva mogoče ves prelom in vse korekture izdelati zunaj tiskarne, to seveda pomeni, da lahko slovenski založniki opravijo to doma, potem pa tiskarske filme ali zgolj prelom pošljejo v tiskarno na kateremkoli koncu sveta - odvisno pač od cene tiskarskih uslug in distribucije. 2.3 Stagnacija
slovenskega knjižnega založništva Ne glede na vse omenjene težave s pomanjkanjem ustreznih podatkov je za Slovenijo zato že na prvi pogled mogoče oceniti, da je knjigarniška prodaja v njej relativno slabo razvita, ter da se z leti še slabša, tradicija prodaje knjig v marketih je slaba, mega knjigarn pa ni. Seveda pa je že iz tistih podatkov, ki jih imamo, mogoče potegniti nekaj pomembnih sklepov.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani