Korpus bibliotekarstva
Kovač, Miha: MEJE RASTI: NEKAJ KORAKOV K METODOLOGIJI RAZISKOVANJA KNJIŽNEGA ZALOŽNIŠTVA. Knjižnica 46 (2002) 4, stran 43-63, poved 108 v sobesedilu:
Ne glede na vse svoje morebitne pomanjkljivosti nas torej ta dva podatka opozarjata na najmanj eno pomembno lastnost slovenskega knjigotrštva: prvič, prek knjigarn se zelo verjetno prodajajo cenejše knjige (ki jih kupci zelo verjetno kupujejo impulzivno 18 ), in drugič, slovenski založniki pomemben del svojega prometa ustvarijo s prodajo dražjih knjig, ki svojo pot do kupca najdejo po drugih, neknjigarniških prodajnih kanalih, kot so denimo akviziterska prodaja od vrat do vrat in prodaja po telefonu. Še bolj natančno rečeno, če bi bili odvisni zgolj od knjigarn, bi bil obseg poslovanja slovenskih založnikov vrednostno več kot pol manjši od sedanjega. 2.3.1 Razlogi za slabo knjigarniško prodajo Razlogov za tako stanje je seveda več, slej ko prej pa jih gre iskati v specifični zgodovini slovenskega založništva in v nekaterih demografskih značilnostih Slovenije. Tako se je pri nas že na začetku šestdesetih let razvila zastopniška prodaja knjig, hkrati pa
je že v sedemdesetih letih v Sloveniji začel delovati knjižni klub (več o tem glej Žnideršič, 1999), zaradi česar se je delovanje slovenske založniške industrije pomembno ločilo od načina njenega delovanja v ostalih socialističnih državah (Kovač, 2001c).
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani