Korpus bibliotekarstva
Kovač, Miha: MEJE RASTI: NEKAJ KORAKOV K METODOLOGIJI RAZISKOVANJA KNJIŽNEGA ZALOŽNIŠTVA. Knjižnica 46 (2002) 4, stran 43-63, poved 120 v sobesedilu:
Knjižni klub je namreč po nastanku v sedemdesetih letih relativno hitro dosegel in presegel število 100.000 članov (Žnideršič, 1999); če pa ob tem upoštevamo še dejstvo, da je večina članov naročala knjige v družinskem krogu, to seveda pomeni, da je ob prelomu tisočletja s pomočjo klubskega kataloga knjige kupovalo več kot 300.000 prebivalcev Slovenije, oz. okoli 15% vsega prebivalstva. Zato lahko domnevamo, da za mnoge knjižni klub ni pomenil le možnosti za cenejšo pot do knjige, tako kot je to v zahodni Evropi, ampak tudi svojevrsten nadomestek za knjigarniško prodajo. Ali, če vse skupaj povzamemo, če dobršen del prebivalcev Slovenije živi predaleč od knjigarn, da bi v njih lahko redno kupovali knjige, je založniška industrija na to reagirala racionalno in inventivno - in bodisi s pomočjo zastopnikov ali pa s pomočjo knjižnega kluba, vsem tem ljudem knjižno ponudbo tako rekoč prinesla na dom 20 .
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani