Korpus bibliotekarstva
Kovač, Miha: MEJE RASTI: NEKAJ KORAKOV K METODOLOGIJI RAZISKOVANJA KNJIŽNEGA ZALOŽNIŠTVA. Knjižnica 46 (2002) 4, stran 43-63, poved 126 v sobesedilu:
Zato je povsem na mestu sklep, da so zaradi razvejanosti prodajnih poti, ki jih uporabljajo, prodajni stroški slovenskih založnikov 22 višji kot stroški založnikov v tistih državah, kjer knjige prodajajo zgolj po eni prodajni poti. Čeprav stanja v Finskem založništvu ne poznamo tako podrobno, lahko domnevamo, da se tamkajšnji založniki zaradi podobno razvejanih prodajnih poti in nizkega deleža knjigarniške prodaje srečujejo s podobnimi težavami kot slovenski - a s pripombo, da so si finski založniki za tako stanje v veliki meri krivi sami, saj so, za razliko od slovenskih, dobro razvejano mrežo knjigarn že imeli, a se jim je začela osipati po ukinitvi fiksnih maloprodajnih cen za knjige na začetku šestdesetih let, ko se je število knjigarn zmanjšalo s 750 na 450 (http:// www.sky.cultnet.fi/english.htm). 18 Posebej velja opozoriti, da to trditev zapisujemo, ne da bi bila v celoti empirično preverjena. Drugače povedano, to domnevo bi lahko dokončno
potrdili ali ovrgli zgolj s posebno raziskavo, ki bi skušala ugotoviti, s kakšnim namenom kupci prihajajo v knjigarno, in koliko stane povprečna v knjigarni prodana knjiga - dokler pa take raziskave ni, razumemo to tezo predvsem kot povabilo k razpravi o načinu prodaje in kupovanja knjig v Sloveniji. 19 Podatke nam je ljubeznivo posredoval dr. Milan Orožen-Adamič z geografskega inštituta ZRC SAZU. 20 Ob tem velja še upoštevati, da na kupovanje knjige pomembno vpliva izobrazba ljudi, ki je v Sloveniji razmeroma nizka (več o tem glej Natek, 1998): raziskava Knjiga in bralci IV je denimo pokazala, da ljudje z manj kot srednješolsko izobrazbo skorajda ne uporabljajo knjig.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani