Korpus bibliotekarstva
Kovač, Miha: MEJE RASTI: NEKAJ KORAKOV K METODOLOGIJI RAZISKOVANJA KNJIŽNEGA ZALOŽNIŠTVA. Knjižnica 46 (2002) 4, stran 43-63, poved 127 v sobesedilu:
Čeprav stanja v Finskem založništvu ne poznamo tako podrobno, lahko domnevamo, da se tamkajšnji založniki zaradi podobno razvejanih prodajnih poti in nizkega deleža knjigarniške prodaje srečujejo s podobnimi težavami kot slovenski - a s pripombo, da so si finski založniki za tako stanje v veliki meri krivi sami, saj so, za razliko od slovenskih, dobro razvejano mrežo knjigarn že imeli, a se jim je začela osipati po ukinitvi fiksnih maloprodajnih cen za knjige na začetku šestdesetih let, ko se je število knjigarn zmanjšalo s 750 na 450 (http:// www.sky.cultnet.fi/english.htm). 18 Posebej velja opozoriti, da to trditev zapisujemo, ne da bi bila v celoti empirično preverjena. Drugače povedano, to domnevo bi lahko dokončno potrdili ali ovrgli zgolj s posebno raziskavo, ki bi skušala ugotoviti, s kakšnim namenom kupci prihajajo v knjigarno, in koliko stane povprečna v knjigarni prodana knjiga - dokler pa take raziskave ni, razumemo to tezo predvsem kot povabilo k
razpravi o načinu prodaje in kupovanja knjig v Sloveniji. 19 Podatke nam je ljubeznivo posredoval dr. Milan Orožen-Adamič z geografskega inštituta ZRC SAZU. 20 Ob tem velja še upoštevati, da na kupovanje knjige pomembno vpliva izobrazba ljudi, ki je v Sloveniji razmeroma nizka (več o tem glej Natek, 1998): raziskava Knjiga in bralci IV je denimo pokazala, da ljudje z manj kot srednješolsko izobrazbo skorajda ne uporabljajo knjig. Zaradi pomanjkanja prostora in nezmožnosti založnikov, da bi nanj vplivali neposredno, ta problem omenjamo le v opombi pod črto. 21 Najboljši učinek dajo tako raznovrstne prodajne poti seveda takrat, ko jih kombiniramo: ko denimo kupcem na dom pošljemo prospekt, potem pa tiste, ki se nanj ne odzovejo, pokličemo še po telefonu, nad tiste, ki se ne vdajo telefonskemu klicu, pa spustimo še akviziterje.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani