Korpus bibliotekarstva
Kovač, Miha: MEJE RASTI: NEKAJ KORAKOV K METODOLOGIJI RAZISKOVANJA KNJIŽNEGA ZALOŽNIŠTVA. Knjižnica 46 (2002) 4, stran 43-63, poved 140 v sobesedilu:
K čemur velja dodati še opozorilo, da je prodaja knjig per capita že zdaj med najnižjimi v EU: povprečni Finec je namreč leta 1999 kupil štiri nove knjige, s ponatisi in učbeniki pa šest, medtem ko je povprečni Slovenec letno - skupaj z učbeniki in ponatisi - kupil le dobre tri knjige 23 . Ob tem pa slovenska številka ni nižja le od finske, ampak tudi od številk v večini ostalih držav-članic EU, za katere so dostopni podatki o prodanih ali tiskanih nakladah knjig: tako je denimo povprečen Francoz leta 1999 samo v knjigarnah kupil približno 5,3 knjige, v Španiji so na glavo prebivalca natisnili 7,5 knjige, v Italiji pa 4,524 . Da pa bi bile stvari še bolj paradoksne, opisana stagnacija slovenskega založništva in zmanjševanje prodaje slovenskih knjig nikakor ne pomenita, da so Slovenci in Slovenke postali bistveno slabši bralci kot nekoč: še bolj natančno rečeno, motijo se vsi tisti, ki zaradi neugodnega stanja v slovenskem založništvu sklepajo, da je
knjiga kot medij za Slovence in Slovenke začela postajati nezanimiva.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani