Korpus bibliotekarstva
Kovač, Miha: MEJE RASTI: NEKAJ KORAKOV K METODOLOGIJI RAZISKOVANJA KNJIŽNEGA ZALOŽNIŠTVA. Knjižnica 46 (2002) 4, stran 43-63, poved 62 v sobesedilu:
Ta prihodkovno neugodna slika stanja v slovenskem knjižnem založništvu se še dodatno poslabša, če ob tem upoštevamo še stroške, ki jih imajo slovenski založniki s prodajo svojih knjig. 2 Prodajni stroški in slovensko knjižno založništvo Vsaj načeloma v svetovnem založništvu velja, da je prodaja knjig skozi knjigarne za založnike stroškovno najugodnejša, saj pridejo kupci vanje sami, založnikom pa se ni treba mučiti, da bi jih dosegli s takimi ali drugačnimi trženjskimi in distribucijskimi prijemi. Zato ne čudi, da je to v državah EU najbolj pogosta prodajna pot za knjige (Groenlund, Piccard in Ponni, 2000) - tako pogosta, da nekateri založniki celo tožijo, da imajo knjigarnarji zaradi tega preveliko moč in jih lahko izsiljujejo s previsokimi rabati. 11 Večje razlike seveda lahko nastopijo pri cenah tistih knjig, ki jih založniki zaradi majhnih naklad in s tem visokih transportnih stroškov tiskajo doma. Tu lahko domnevamo, da bo zaradi nasploh nižjih
cen tudi tisk take knjige v Sloveniji cenejši kot na Finskem - ker pa so naklade knjig pri nas nižje, je realistična domneva, da bo delež tiskarskih stroškov v ceni pri nas vseeno višji kot na Finskem.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani